V nedeljo, 19. 3. 2017, smo se s planinskim krožkom podali na Primorsko. Pridružilo se nam je tudi kar nekaj staršev.
Naša pot se je pričela tako kot zmeraj pred ormoškim gradom, kjer smo vstopili v avtobus. Vožnja do Ajdovščine je hitro minila, saj smo se vmes pozabavali s kvizom in se ob tem mogoče tudi kaj naučili. Kvizi so na naših izletih že stalnica in vsi že vnaprej ugibajo, kakšna bodo tokrat vprašanja. Avtobus nas je odložil pri izviru reke Hubelj, ki ni bil prav nič hudourniški. Pot smo nadaljevali peš in se dokaj hitro povzpeli do Otliškega okna, kjer smo ugotovili, da je moral biti tale hudič, ki ga je s svojim rogom izvrtal zares velik. Ob lepih pogledih na Vipavsko dolino smo pot nadaljevali do Sinjega vrha in tako dosegli najvišjo točko naše poti. Po naporni hoji se je kar prileglo okrepčilo v tamkajšnjem gostišču, vendar lakote nismo več čutili, ko smo tam srečali enega od igralcev v nanizanki Usodno vino. Po počitku v gostišču nas je čakal še spust do avtobusa in vožnja domov.
V Ormož smo prispeli ob 20. uri. Po napornem dnevu smo bili kar malo utrujeni, vendar ne tako, da ne bi že načrtovali, kam nas bo pot ponesla naslednjič.
Stanka Hebar, prof.