Skodelica kave

Knjižnica Franca Ksavra Meška

Likovni in fotografski natečaj:

„ŽIVLJENJE IN DELO IVANA CANKARJA“

…

Učenci 5.a razreda so na likovnem natečaju PORTRET IVANA CANKARJA v likovni tehniki oglje pristopali k portretiranja podobe Ivana Cankarja, hkrati pa so se preizkušali tudi na fotografskem natečaju na temo CANKAR DANES, kjer jih je prevzel duh Cankarjevih del, predvsem Skodelica kave. Z izdelki so se proslavili v Ormoški knjižnici, kjer so le – te tudi razstavili. Učenci so za trud prejeli prelepe knjižne nagrade.

Naj vas prevzame »cankarjanski« duh ob branju Skodelice kave, ogledu likovnih del in fotografij z natečaja ter podelitve knjižnih nagrad.

…

… Začul sem tihe korake na stopnicah. Prišla je mati; stopala je počasi in varno, v roki je nesla skodelico kave. Zdaj se spominjam, da nikoli ni bila tako lepa kakor v tistem trenutku. Skozi vrata je sijal poševen pramen opoldanskega sonca, naravnost materi v oči; večje so bile in čistejše, vsa nebeška luč je odsevala iz njih, vsa nebeška blagost in ljubezen. Ustnice so se smehljale kakor otroku, ki prinaša vesel dar.

Jaz pa sem se ozrl in sem rekel z zlobnim glasom:

»Pustite me na miru! … Ne maram zdaj!«

Ni še bila vrhu stopnic; videl sem jo samo do pasu. Ko je slišala moje besede, se ni ganila; le roka, ki je držala skodelico, se je tresla. Gledala me je prestrašena, luč v očeh je umirala.

Od sramu mi je stopila kri v lica, stopil sem ji naproti s hitrim korakom.

»Dajte, mati!«

Prepozno je bilo; luči ni bilo več v njene oči, smehljaja ne več na njene ustnice.

Popil sem kavo, pa sem se tolažil:

»Zvečer ji porečem tisto besedo, tisto ljubeznivo, za katero sem ogoljufal njeno ljubezen …«

Nisem je rekel ne zvečer ne drugi dan in tudi ne ob slovesu …

IVAN CANKAR, SKODELICA KAVE

…